nedelja, 26. avgust 2007

Mi gremo pa na morje! ----> že spet



Sem kot en ptiček brez gnezda, ki spet ohaja za pet dni v južne kraje, natančnej v preljube Nerezine:P No, ampak tokrat odhajam brez motečih elementov ( moji starši:=) . Grem s sinfoničnim orkestrom Krško, kjer btw igram violino. Upam da se bomo mel fino fajn in da bomo zažural do konca še te zadnje počitniške dni:P Supr je namreč ležat ponoč na plaži s svojimi frendi, se smejat, pet, klepetat, kopat..... skratka odhajam polna pričakovanju, v upanju na najbolš:D..... Ko pridm domov me čaka..... hmm poštarsko delo:) pol pa schoool:S No sj po eni strani bo kr fajn vidt vse frende na kupu pa nove fazančke, k jih že komi čakam:D:D....... tut tele dni, ko sm bla clo doma sm mela praznovanje timčkovega rojstnga dne, biserno poroka, tk da življene moje je res pestro in jst sm že kr mal fejst zmešana( kar že itq sm tut drgač lol) Prov komi čakam da bo pršu en dan, ko bom sam spala, lenarla, gledala filme in z eno besedo mela spalni dan:)..... nč grem še spakirat jst do konca pa probat nekak kufer zapret, če mi slučaj rata:)


see you:) mejte se skrajno fajn:) bai bai**

četrtek, 23. avgust 2007

I`M BACK!!!!!!!!



Točn tk prov vidte, res sm doma. Lpo je sedet za svojim računalniku v moji preljubi Brestanci, pit vročo čokolado, gledat slikce in seveda čenčat po msn:) ja kak sm se mela?... no recimo da sm preživela še en precj umirjen dopust s familijo v Bovcu in da je blo nasplošno kr ql. Dožvela sm marsikj, kar je za mene značilno, ampak dosegla sm svoj cilj. Domov sm pršla v enem kosu z ne bote vrjel vsemimi okončinami:) Res je, da me je dobil velik dežnih kaplc, prekolesarla ogromno strmih klancu, hodla po dvotisočakih in prepadnih pečinah, iskala pot v brezpotju ( z moja orientacijo, ki mi še v trgovinah povzroča probleme :), se z eno roko držala skale( hvala tomaž:), se tresla od mraza pri 4 stopinjah v kratkih rokavih in še ....... ampk sm preživela in ufff fuul novih dogodivščin in izkušn dobila. Res je noro hodt po teh naših gorah, ko si sam z naravo in vbistvu vse svoje probleme pustiš v dolini in se povzpneš z nasmehom in mislijo da boš zopet neki dosegu in da boš vidu svet, ki ni dostopn vsaki nogi:) mojih misli res še nism čist uredila pa to ampk počas mi gre na bolš, vsaj s tem se tolažim:) nw ka še kj nj povem..... aja počitnce se počas iztekajo, pred mano pa še toooolk stvari:D res so precj naporne tele počitnce, ampak jst kr uživam v tem ritmu življenja. Tko no da hitr objavim tale post, k so eni že precj nestrpni:D tuki je še neki slikc, ki mi jih je uspel poslikat:)

četrtek, 16. avgust 2007

Grem na lepše:P


Tako je, spet odhajam za en tedn v Bovec ( za tiste ki ne vete je to manjše turistično mesto na Gorenskem ob Soči:) mogoč mal zbedirano da grem iz hribov še v večje hribe sam po eni strani se kr mal veselim. Fino je namreč adrealinsko lazit po gorah, kolesart in se spustit s kanujem:D Sicer bom spet poslušala fotrove nauke in mamine pridige, ampk probala se bom odklopt, z musko na uhlih in naravo, z branjem kake knjige ter smehom, za katerega bota sigurno poskrbela moja ljuba bratca:) . Uredit grem še tiste glupe misli, ki mi rojijo po glavi, dokončno pozabt tipe, k mi mešajo glavo, si napolnit baterije in mogoč clo kj zrastit:) upam da pridm domov normalna, živa in z vsemimi svojimi okončinami:) sj če mi rata bo to kr velik uspeh v mojem divjem življenje. sam sj pravim-večna optimistka:)


nč vi se mejte fino fajn:) izkoriste še ostanek teh 100 krat prekratkih počitnc in se vidjamo se kmal** bye-bye

sreda, 15. avgust 2007

Vse je enkrat prvič...!

No pa tut jst odpiram ta slaven blog:) JA tudi jst sledim modnim muham in dokazujem da Brestanica le ni tko zloooo za časom:) Zakaj sem se pravzaprav odločila za pisanje bloga?? Verjetno zato, ker rada govorim in pišem in ker so me navdahnili blogi katere redno berem ( Donin, Vidov, Lenin, Hanin...) Ta bo bo naslednjih neky dni, mescev, let spemlu moje življenje. Na njem bodo vse stvari, ki bi jih rada sporočila širnemu svetu in opisano bo vse moje pestro življenje, saj ni dneva, ko se mi ne bi zgodilo kaj zanimivega in nepredvidlivga. Ampak to dela moje divje življenje in zato se mi zdi vredno živeti. Zaradi vsakodnevih sladkih trenutkov življenja, iskrenih nasmehov prijateljev, lizanje sladoleda v topli senci in preprostega uživanja življenja:D Ker je vsak začetek težak naj bo to za prvič dovol:D Vem da vsi moji preštevilčni bralci mojih postov, komi čakate da napišem kj novga:D čafff:D bye- bye** fsm

p.s: Če ne bi blo klare tale blogec ne bi obstajal:) hvala ti!!!!!rtm