December je fajni:)

Spet je minil november. Ne vem kam, ne vem zakaj, ampak danes sem se preprosto obrnila na koledar in opazila, da smo 2.12. Na vrsto je prišel tisti težko pričakovani zadnji mesec leta, ko vsi želimo narediti dela, ki jih med letom nismo opravili in vsak strmi k želji, da bi leto končal z vsemimi zastavljenimi cilji. Moram priznati, da se tudi sama hitro nalezem decembrskega razpoloženja, mrzličnega nakupovanja daril, prijaznih besed in toplih nasmeškov. December je pravzaprav mesec veselja, otroške igrivosti, puhastih snežink in dobrih želja. Je poseben in edinstveni mesec, ki prinaša v družino toplino, povezanost med ljudmi in tiste posebne iskrice ki jih je moč občutiti le v tem mesecu.
Morda se res, da se je tole okraševanje in pretirano poudarjanje prazničnega razpoloženja začelo nekoliko prezgodaj, a očitno so se letos držali reka, da je bolje, da tisto kar lahko narediš danes ne odlašaš na jutri in vse skupaj naredili malo prej. No ja naj povem, da tut pri nas že stoji smrekca, saj je bil moj mali bratec bolan in mu je bilo strašno dolgčas in jo je zato postavil kar v njegovi sobi. Mah pustimo malim veselje. A vendar manjka sneg, tiste čarobne snežinke, ki naredijo posebno vzdušje, omehčajo duše in ti dajo vtis zime. Jaz jih bom potrpežljivo čakala in upam, da ga v tem prazničnem času zapadlo vsaj nekaj, in da se bom lahko predala zimskim užitkom.
Pravijo, da si moraš iz vsakega letnega časa pobrati nekaj lepega. Jaz mali pozitivec to zagotovo počnem. Trenutno uživam v svoji sobi, sedim pred kaminom, pijem sadni čaj, poslušam lepo musko, jem piškote k sem jih spekla, se smilim sama seb in razmišljam tja nekam v tri dni. Počutim se sproščeno in moja duša je kar nekja kilogramov lažja. Vesela sem, zaradi drobnih spremenb, ki so se zgodile in uživam v njih.

Vem, da je tale izjave precej neumestna, ampak pogrešam šolo. Mislim ne ravno ustanovo, učenje in profesorje, ampak pogrešam glavne odmore, prijatelje, pozdrave, glupe fore in smeh.
Zadnje 14 dni sem bla namreč strašno mal pri pouku, in mislim da se bo v temle decebru tako tut nadaljevalo. Hja ju3 me spet ni, kr mam nastop z violino v Cankarjevem domu. Sej se mogoč sliši fajn, da nisi pri pouku, in da ne trohniš za šolskimi klopmi, ampam čist vse moreš nadoknadit in počas mi je začelo že to presedat. No kakorkoli, v torek pa zalaufam spet mal v šoli, jazzu in bljižnji okolici. Pogrešam vas namreč, dragi gimnazijci:)


mejte se fain**