Tako zdj pa dost. V zadnjih dneh sm že prevečkrat slišala stavek:" Dj napiš kakšn post" in sem se odločla, da si bom utrgala čas iz precej natrpanih počitnic in napisala en jadn post:)

Dnevi tečejo mnogo prehitro. Na začetku sem se na nek način bala, da bom pogrešala prijatelje, smeh, klepete, vročo čokolado, natrpan urnik in da mi bo med počitnicami dolgčas. Namreč nič na svetu ne sovražim bolj, kot stanje dolgčasa, ko ne vem kaj bi sama s samo in sem tečna in jezna. Veliko raje vidim, da sem zasipana z delom, vajami, obveznostnimi in da je v mojem življenju vedno prisotnega malo adrealina. Te počitnice pa minevajo in mi polzijo kot pesek skozi dlani. Morda zato, ker je tak prijeten čas.

Prejšno nedeljo je DSP pripravil literarni večer o ekpresionizmu, ki je po začetnih zapletih še kar vredu uspel. No ja, če seveda odmislim ves tist vosek ki se je tako lepo razliv po dvorani, hudo primankovanje folka in tudi jst sem se izkazala kot strašen talent pri prižiganju sveč, saj sm si zakurila lice(si ga opekla) posledico pa so žal viditi še danes. Ma glavno je blo, da smo prebral par Kosovelovih pesmi, ki so me stašno navdušile in v mnogih pesmih sem našla sama sebe. Skratka fajn je blo:)

Te dni nadvse uživam. Berem knjige, gledam filme, sem s prijatelji in s svojo družino. Lepo je ležati v svoji novi veliki postelji, gledati prasketanje ognja v kaminu in obujati spomine na istekajoče se leto.
Da dragi moji, konec je tega pravljičenga leta. Bilo je nekaj posebnega v mojem življenju. Spoznala sem pomenbna dejstva o sami sebi, precej stvari sem poskusila prvič in precej stvari so se mi nenačrtovano zgodile prvič. Spoznala sem veliko novih prijateljev in spoznala sem tisto bistvo življenjskega prijateljstva. Štiri mesece sem sanjala visoko nad oblaki, ostalo pa sem preživela v nekem lebdečem zmedenem stanju, ki je bilo nemalokrat težko. Vsakič ko so se mi zamajala tla pod nogami, sem pogumno stopila na trdna tla. Vsaka bodica me je ojačala in ja, to leto je pustilo precej velik pečat v mojem življenju. Pravijo, da je z novim letom, lahko začneš znova, boljše, drugače, pametneje, lahko pa preprosto nadaljuješ vse dobro iz starega leta. Jaz bom storila vsega po malem in morda mi bo uspelo namešati dobro mešanico vsega dobrega in leto preživeti kar najbolje. Seveda pa je to čas, ko se spomnim vseh tistih ljudi, ki polnijo moje življenje in brez katerih ne morem preživeti sleherne minute življenja. To je čas, da pozabimo vse zamire, smo iskreni drug z drugim in se imamo radi. Ker so počitnice imam precej časa za razmišljanje, da se spomnim vseh ljudi, ki so mi zaznamovali to leto. Bilo jih je veliko, ki so priplavali le za kakšen dan, nekaj pa se jih je v moje srce naselilo za zmeraj. Hvala vsem tistim, ki ste mi polepšali kakšno sekundico leta 2007. Hvala ker ste ob meni, ko vas potrebujem, mi polepšate še tako dolgočasen dan, me objamete, ko viditi da je to potrebno, mi rečete, da me meče in mi prosite, da naj že enkrat utihnem. Hvala ker ste iskreni z mano, ravno prov kritični, razumevajoči in zanesljivi. Cenim, da še niste obupali nad mano, da se spomneta name tudi ko nismo skupaj in morda nimam časa za vas. Vsak od vas predstavlja košček moje življenjske sestavljanke in čisto vsak je neprecenljiv. HVALA, da ste ob meni, da sooblikujete mojo osebnost, me osrečujete in življenje živite z mano. RADA VAS MAM:)

Na koncu mi ne preostani nič drugego kot da vam zaželim leto polno rožič, nasmejanih lic, ogretih src in sončnih dni. Bodite preveč zvišeni za jezo, razveselite se drobnih pozornosti, živite svoje sanje, a hkrati ostanite na realnih tleh. Smejte se, bodite srečni, ne ozirajte se na druge, živite svoje življenje in bodite optimisti, saj za vsako nevihto, tudi enkrat začne pripekati sonce. Vedno glejte na tisto lepšo plat življenja in zapomnite si moj legendarni stavek:"Življenje je luštna stvar":)

Še zadnjič torej letos : SREČNO:):) v letu 2008 pa nikar ne pozabite name:)