nedelja, 30. september 2007

Ko ti vse narobe gre........

evo pa je spet nedelja zvečer....groza. sedim za kompom, sm na msn in se sama jezim nase ka se ta vikend nism več učila...me jebiga bo drug bol produktiven, bolši, bol pozitiven...

zadnjih neki dni sm mal slabe volje, pesimistična brez volje do lifa:S. V šol se je preveč za učit ( vprašana matko, nemščino, pisemo fisko, esej....) pa se mi kot ponavadi ne da, doma se sam neki grdo gledamo, bratec mi je odšel v maribor:S, jezna sm še kr na osebo x, nekoga zlooo pogrešam, še kr sm majhna....pa čeprav velik čokolinota pojem:) no vglevem sm spet v zbediranem obdobju, in upam da bo kmal bolš.

No ja...ko mi ne gre vse tk k mora si zapojem tole pesmo. Melodija je sprana delana po kalupih ampka všeč mi je besedilo sploh refren kr je nekak preprost in me včas mal spravi v dobro volo:D

 Ko ti vse narobe gre:)


že kot mejhn sm otrok vedno kregan biu,
ker sm vedno kej frderbu in sm vedno kej razbiu,
so za uhle vlekli me, dol s sosedne jablane,
čes da tko pa res nikamor več ne gre.

V šoli nč ni bolje blo, kvečemu še bl slabo,
sm ta huj biu razgrajač, usaj govorl so tako,
bol sošlke so kot knjige me zanimale,
pa so enke padale kot domine.

In takr't sm reku si:"F'nt pozabi na skrbi,
dons ti gre res bol slabo, zato pa jutr bolje bo!"

Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se
in pozabi na skrbi, saj življenje lepo je,
ko te ne razumejo, in ko vsega si že sit,
le nasmehni in požvižgaj se na njih!

Tut u službi zlo na hitr nogo sm dobiu,
ker dve toni paradajza preveč sem naročil,
Šef je čist ponoru, jest pa sm trdiu:
"Seu že pojedu, če ne bo pa segniu!"

In takr't sm reku si:"F'nt pozabi na skrbi,
dons ti gre res bol slabo, zato pa jutr bolje bo!"

Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se
in pozabi na skrbi, saj življenje lepo je,
ko te ne razumejo, in ko vsega si že sit,
le nasmehni in požvižgaj se na njih!
baiiiii do pisanja:)

četrtek, 27. september 2007

velik vsega...:D

Teji dnevi pa mi zdj res hitr bežijo. Ne morm vrjet da je dans že četrtek zvečer in da je ju3
petek - dan za zadetek:) Res je, da sm zadnja 2 dni mal zlo jezna na eno osebo, ampak življenje vseen nekak ostaja lepo. Ne vem ka me je pičil, ampak sm se popolnoma vrgla v slovenščino. Pišem spise nad katerimi je zelooooo navdušena prof. Šetova in me clo povabla v dramsko skupino kjer sm dans tut prvič bla. Morem priznat da je blo supr in da ste v dramskem res vsi face in supr osebe. Morem se naučit tekst ampak glede na to da nism blond upam da bi bo uspel:P Doletela me je čast ( kot najmanjšo seveda:) da skočim ( velikanu šole) - Šolnu in ga grizem, praskam ....ja žensko smo ti jake osebe:D pazte se nas lol

kros smo tut laufal ja... pa sm bla 5:) čudeži se dogajajo...le zaka sm tko hitr tekla???? heh
ka nj še kj povem......vroče čokolade v jazzu delujejo s polno paro, tk da če komu dolgčas se lah prdruži nama s Klaro:D

p.s: DRAX hvala za idejo za post in dvojno napisan naslov od škofa :)
p.s.s Matej kdaj pišema strip??:P sreda predura???

torek, 25. september 2007

Današnje spoznanje:)

1. POGLEDI POVEDO MNOGO VEČ KOT 1000000000 MOJIH BREZVEZNIH BESED!!!!!





(od ju3 napej vtihnem ( dober vic ne :) in se sam še spogledujem:D

nedelja, 23. september 2007

Življenje je luštna stvar:P


Vem, da je tale post strašno dolg, vem da ste že vsi naveličani branja o življenju, sreči, prijateljstvu, ampak vseen ga objavlam. Predstavla domačo nalogo pr slovki in kr sm ga za pofesorco Šetovo mogla pretipkat na komp ga pač objavim še tle gor. Vem da ste vsi leni pa blablabla, ampak mogoč je pa tale spis tut vredn par minutk vašga časa.P

Življenje je » luštna« stvar!

Človek se nedvomno že od samega začetka svojega intelektualnega razvoja sprašuje kaj je življenje? Kaj je pravzaprav smisel našega obstoja in kam vse to skupaj vodi? No, jaz pri tem nisem nobena izjema, saj velik del svojega časa namenjam razmišljanju. To je čas namenjen samo meni in takrat se skrijem sama vase in se predajam toku misli. Vse bolj, ko se poglabljam v življenje ugotavljam, da je slednje prav »luštna« stvar. Včasih je naporno, zasanjano, zmedeno, a vedno obstaja dovolj razlogov, da je vredno vztrajati, ne popuščati in preprosto živeti svoje življenje. Danes bom vse te rahlo zmedene misli prelila na papir in jih delila z vami.

Vsako življenje se začne s čudežem narave - rojstvom človeka. Ko prijokaš na svet si tako nebogljeno bitje, da brez ljubečih staršev nikakor ne moreš preživeti. To je čas, ko brezskrbno ležiš v svoji posteljici in se ne zavedaš vseh težav, ki te čakajo v realnem svetu, saj je tvoja edina skrb, da dihaš zrak, spiš, ješ in se razvijaš. Potem se začne obdobje odraščanja, postajaš vse bolj samostojen in odgovoren. Velikokrat je težko in naporno, vendar tudi v najtežjih trenutkih moramo imeti v mislih stavek, da je vedno lahko še slabše, in da za vsakim dežjem posije sonce. Ko se prikrade v tvoje življenje šola, ga dobesedno postavi na glavo. Tvoj vsakdan postaja naporen, polen učenosti in zavedanja, da se brez dobre izobrazbe lahko posloviš vsem sanjam mladosti. Res je, da si s prezgodnjim bujenjem kvarim svoj vsakdan, s pretiranim sedenjem postajam vse bolj zakrnela in zaradi prenatrpanih urnikov večkrat zamorjena, a vseeno je šola moj drugi dom. Kljub kopici slabih stvari, ki jih prenaša, vseeno rada zahajam v to ustanovo, saj je v njej toliko nikoli pozabljenih trenutkov, da v njej enostavno uživam. Nenazadnje imam tukaj kopico svojih prijateljev; bežnih znancev, simpatij in seveda ljubih profesorjev, ki mi popestrijo še tako dolgočasen dan. Morda je ta stavek že nekoliko » spran« ,ampak prijatelji so moj zaklad in kdo najde prave prijatelje ima več kot dovolj razlogov za srečo. Jaz sem jih in pomenijo mi največ na tem planetu. Nimam veliko pravih prijateljev, a vem,da zaradi njih nisem sama in to mi pomeni ogromno. Včasih so dovolj spodbudne besede, razumevajoči pogledi in pristni objemi. Velikokrat pa človek potrebuje prijatelja, da te postavi na noge, potolaži, nasmeji, in da naredi tvojo mladost lepšo. Nepotrebno je izgubljati besede, imam jih preprosto rada in nočem jih izgubiti niti za delček svojega življenja. Velikokrat slišim vprašanje:« Ali si srečna?« vendar kaj je pravzaprav sreča. Ne da se je kupiti v trgovini in ne pride iz danes na jutri. To je stanje, ko je človek dobre volje in uživa življenje. Moramo se zavedati, da je vsak svoje sreče kovač, in da moreš vložiti ogromno truda in dobre volje da lahko žanješ srečne uspehe. Pravijo, da so mladostniška leta najlepša in jaz se s tem popolnoma strinjam. Ni ti potrebno tarnati nad slabim zdravjem, plačevati položnic ter skrbeti za družino. Vendar čas nima posluha za nas navadne ljudi. On kar teče in nič ne reče. Še prehitro bom doštudirala ter postala odrasla oseba. Morem priznati, da se tega nič ne veselim, saj biti odrasel še zdaleč ni lahko. Včasih si človek želi več brezbrižnih trenutkov, ko se lahko mirno zlekneš v svojo varno in toplo posteljo in ne razmišljaš o ničemer. To so dragoceni trenutki, ki na prvi pogled niso nič posebnega, vendar če pogledaš podrobneje ugotoviš, da brez njih enostavno ne gre, saj moreš življenje preprosto uživati.

Čeprav sem v zgornjih vrsticah že pomišljala na svojo prihodnost, ki me pričakuje s vsemi križi in težavami, kljub vsemu še vedno vztrajam pri svoji začetni hipotezi. Res je v življenju nešteto visokih ovir, trnovih stezic, maščevalnih pogledov in obupanih vzdihov, vendar ljudje, življenje je lepo. Ko ti je hudo, se je najbolje spomniti petkovih večerov preživetih v družbi prijateljev in sobotnih misli » Uf danes pa lahko spim malo dlje!« Vedno je potrebno misliti pozitivno in ne tako pesimistično. Morda bi v vsako življenje morali vključiti malo nerealnosti, malo domišljije in malo resničnega sebe. Potem bi verjetno bilo vsako življenje lepše. Sledite svojim sanjam, smejte se, uživajte življenje in vsak dan si v glavi ponovite stavek:« ŽIVLJENJE JE LUŠTNA STVAR!«:P

sreda, 19. september 2007

Vem da danes, bo srečn dan....

Vem, da danes bo srečn dan, to sm začutla že zju3.... ja točn tk k prav pesmca. Ko sm zju3 pogledala skoz okna pa vidla, da ne pada dež sm bla čist happy in vsa srečna klicala ob šestih zjutri Klaro, da mamo športn dan. Prov veselila sm se veslanja po Krki pa da enga dneva preživetja izven šolskih sten in klopi... Nadaljevanje srečnega dneva je blo na jutranji vroči čokoladi v Jazzu, kjer smo se s Klaro smejale najinim prigodam...in ble obe supr razpoložene:) seveda bi bil dan že preveč lep, če bi enkrat za spremenbo blo vse tk k more bit...no ja profesorji so povedal da športn dan odpade in da mamo pouk..:) To res ni kj ekstra srečna novica, ampak 2.c si je vseen ta dan nardil zanimiv... Noben ni mel neč s sabo ( niti svinčnikov in belešk), zato smo mogl ta dan preživet ob gledanju zraka ... vjemte ni nam blo hudo..:) Mal smo se zajebaval z novim razrednikom ( car :) pa profesorco za športno....mislim morm si jezik skrajšat:Dlol NUJNO!!!!... no ja veliiiiik pa smo se smejal...pozitivna klima v razredu narašča, mamo se kr fajn..in je zelooo veselo=) no je, le kje tiči razlog xD. Po zelo utrujajočem dnevu smo šle na popoldansko vročo čokolado v Jazza in jutranje dogajanje se je ponovilo:).. potem naju je fotr pršu iskat in smo lepo pičili za Brestanico. Spet je bil sam smeh sploh k smo se pelal mim železniške postaje:)...mi2 že vemo zaka ne?..popoldan sma šla z bratom mal v Kršk....v Zvezdo na vročo čokolado ( k je glih še nism dost spila dans:) pa mal sm ga po trgovinah spravla..ne morš da vrjameš:P. Tut učila sm se ja...večer pa končala s čokoladnimi palačinkami, msn - jem, musko in seveda pisanjem tegale posta..:D..dan je bil suprca pa čeprav ni pravega vzroka:).....ne vem, mogoč je spet kj čudnega v zraku al pa ....mogoč je kriv tut prvi lušn fazanček, k sm ga vidla na GIM:).. no ja vsaj mal upanja ostaja...( klara hvala:) dobr da maš ti veze na šol:))...
ka še nj povem...aja ju3 grem na prve vaje v gimnazijski zbor:) jupi.....gimnazijci!! kot nujno opremo si nabavte zamaške za ušesa...:)..



SMEJTE SE...mejte se skrajno fajn...bai^^bai :)

četrtek, 13. september 2007

LEGENDE:)

Ta post bo za razliko od drugih čist kratki:)

2.C ma pa novga razrednika...

KUZMINA:)xD!!!!!


ZDJ BOMO PA NAJBOL ŠPORTN RAZRED NA ŠOLI:D



fain se mejte**čaw

p.s: A nudi kdo inštrukcije za matematko - geometrijo???:D mora met močne živce, obvladat matematko, rad more met puding, pa veliiiiik cajta:) pište zaintereserani:):D

torek, 11. september 2007

Ali smo osebe ženskega spola res kokoši???


jp.... to se mi danes plete po glavi. Ne vem zakaj, ne vem kako, ampak se vsak dan bol sprašujem če res nimamo ženske kakih potomcev perjadi:) Mogoč se vam zdi mal čuden, da se tak menim okol ženskega spola, sam zadnji moji dogodki pričajo o tem..... Danes recimo, smo s Kuro št. 2 vletele v kabinet slovke k sestanku za neke krožke, k sploh nismo vedne zaka se gre in tam stale in se sprašvale ka delamo tam. Očitno smo zgrešile datum sestanka oz. kabinet:) ja obkrožence so včas tut koristna stvar:) Drgač pa ja zdj pač hodmo k enem krožku - beseda je ključ do srce- k vbistvu nw točn ka se bo delal, ampak jebiga če sm si zakuhala to juho jo bom pa še pojedla:)... Nasledn dogodek se je zgodil ko gremo 3 kure v učilnco, se sprašujemo kje so ostali predragi sošolci in po zvonenju ugotovimo da smo sam za eno nadstropje zgrešile učilnco ( tut najbolšim se zgodi:)... nadaljevanje dneva še bolše.... polije se mi sok po torbi in mi zmoči nove lepe zvezke in učbenike... Zakaj se to dogaja men?? Vedno sm jst tista, k blekne brezveznarijo, zgubim orientacijo, padem, se polijem, zganjam neumnosti...... ja to sm pač jst:) Prej ko se človk sprijazne s tem... lepšje je življenje:) drgač pa zaenkrat ni v mojem lifu še nč novga... ampak mogoč me pa že ju3 čaka presenečeneje:D še to bi rada povedala... 2.c ste legende:) mi že vemo zakaj.lol

p.s: nadaljevanje dneva raj ne pišem kr ...... no ja sm pač kura:)

sreda, 5. september 2007

torek, 4. september 2007

Hočem nasmejane obraze in ne kisle kumarce......:P

Ni še minilo veliko dni, ko smo zapustili osnovnošolske klopi. 25 delčkov je bilo povezanih v celoto in skupaj smo tvorili mozaik vseh 8 nikoli pozabljenih let. Skupaj smo preživeli veliko ur matematike ob kartanju kart , ur smeha pri biologijo ,učenja neumnih letnic pri zgodovini in kar je najpomenbnejše vedno smo držali skupaj. Vsi za enega eden za vse. Bili smo srečni, zadovolji, nasmejani in nekoliko priskumkjeni, saj smo bili v najbolj norih letih in nam lahko to vsi opravičijo.Vendar prišel je tudi trenutek, ko smo se morali ločiti in vsak je odšel v svojo smer. Ni nam bilo lahko, ampak smo vsi skupaj sklenili da ostanemo v stikih, se vidimo in da ostanemo prijatelji. Največ nas je zakorakalo v gimnazijo v Brežice in v Texas. Pred vsakih je bila pomenbna stopnička v življenju in vsak je imel ustavrjene določene vizije in pričakovanja. Nekaterim je uspelo bolj, drugim manj. S tem, ko smo zapustili OŠ je bil vsak pred novim izivom. 1. septembra smo se znašlil v novem razredu z nekaterimi starimi obrazi in s kopico novimi. Bili smo majhni ( to nekateri še vedno smo:), nebogljeni fazančki, ki smo kot perjat letali po šoli, se izogibali alkoholcem in v obupu iskali prave razrede. Vendar smo se navadili. Počasi smo začeli odraščati in kaj hitro je bilo potebno pošteno zagristi zvezke. Nikoli pa v razredu nism občutila tiste pozitivne energije ki je vladala v oš. Saj ne rečem da se ne razumemo, ampak enostavno med nami ni tiste prave prijateljske vezi , toplih besed in nasmehov. Pač smo bili 30 nametanih divjakov v en razred prisiljeni skovati prijatelske vezi, a nam žal ni preveč uspelo. Sprašujem se kje tiči razlog?? Mordi v naši hkm.... razredničarki, ki je hkm.....( no mislte si svoje:) morda pa smo krivi mi osebki v tem razredu. Zakaj tako množično odhajajo iz 2.c??
zakaj? zakaj ne držimo skupaj, se ne smejimo skupaj, zakaj ne ušpičimo kake bedarije, ne odhajamo skupaj na pijačo v jazz?? why why? Mislim da nihče ne pozna odgovora. Smo enostavno vsak vsoj kos sestavljanke, ki je ne znamo sestaviti v celoto.
Pravzaprav sploh ne vem zakaj pišem to. hudo mi je in žal ker ni tako, kot sm pričakovala. Vedno sm se smejala bratovim prigodam, ki so jih ušpilili skupaj v razredu. Ko so v boksarcah letal po šol pa zajebaval profesorco za english. Mel so se fino in vedno sm upala da bom tut sama doživela tako srečo. No sj mogoč še bom. Nikoli ni prepozna.... nenazadnje bomo skupaj še 3 leta in med nami lahko vzklije še marsikatero prijatelstvo ali mogoč clo ljubezen. Sama sm mnenje, da, če se bo vsak nekoliko potrudi, lahko postanemo najbolši class, sj smo cejevci ane? mogoč pa bo pomagal že prijazen pozdrav ali beseda ti lahko kako pomagam, ali kaj si počel včeraj?? vse se da če se hoče, saj kjer je moč in volja je tudi lahka in ne trnjeva pot do cilja. Zato se je dobro zamisliti, ugotoviti svoje napake in jih popraviti saj se iz napak učimo. Nočem še naprej gledat kisle kumarce vložene v kozarec, ki so priseljene skupaj preživljati šolski čas. Želim gledate nasmejane obraze, sončke, prijatelje in preživeti ta leta tako, da se bom na stara leta lahko v naslonjaču spomnila vsakega sošolca in sošolko in se spomnila kašnega lepega trenutka preživeta z to osebo. Ostajam optimistka in upam da nam bo uspelo. Seveda pa za celoto potrebujemo več takih misli in želj. No dobr, ju3 je nov dan, možnost za nov začetek in upanje za bolšo priodnost. Nič zdj se bom prepustila spancu in se potrudila za bolši ju3:!!!

fino fajn se mejte:) ceniti svoje prijatelje in se veselite vsakega dneva, ko ste skupaj nasmejani:) bai bai

sobota, 1. september 2007

Ko pride trenutek, ko ma človk velik za povedat....

Tak, ptiček NINA je pršu iz južnih krajev lepo domov na jesen in zimo lol ( mal sm obrnla kot je drgač v naravi, ampak itq živimo v narobe svetu in sm tut jst včas obrnjena mal narobe hehe). Ja v Nerezinah je blo z eno besedo SUPER:) Spoznala sm velik ql folka, novih prjatlov, mogoč še novo ljubezn ( nikol se ne ve:), vglavnem blo je res fajn in takoj bi šla še enkrat. Lah smo čul kuk dolg smo hotl, spal kje nam je srce poželelo in je čas še prehitr minil:D Neki smo tut vadl, da nismo čist zastojn inštrumentov sabo vzel ampak to je blo ravno tolk da smo bli še bol ogreti za večerno petje in poslušanje naših ljubih trobilcev:) vsaka vam čast; kdo obvlada stvari jih pač obvlada hehe:) spal smoo zloooo maaaaal, ampak mi ni žal, sj če človk spi pol marsikj zamudi. Ko sm pršla domov me je v soboto zju3 čakalo poštarsko delo:S Mogoč mal zoprno, ampak vedno je prisotno polno smeha. Tomaž, Nik in moja malenkost raznašamo publike ( časopis za mlade) po Krškem in Brežcah. Vse tiste glupe bloke in javne hiše obletamo in morm rečt da je tole delo kr precj naporno:D Od zdj naprej spoštujem vsak poklic, tut poštarski, lol. Pred parimi dnevi me je kr fino pretresla novica glede šole......Resno sm se začela sprašvat ka je narobe z našim clasom??Mislim da poznam razlog, mogoč pa je še skrit v tančico in bo prišel na dan ob kaki naši fešti. Kakorkoli, zgubil smo/ bomo tri osebke našega razreda:S Tri velike sončke, tri moje supr prjatle..... drugače bo... ne bo več Lukatovga smeha, Petrinih razumevajočih pogledov in seveda ne bo več Tininih objemov in pogovorov. Vse to bom pogrešala, seveda pa najbol še mojo Tino, k mi je iz dneva v dan pomen več in enostavno ne vem kako bom brez njene pozitivne energije sploh preživela:D No vsekakor vstanemo v stikih in upam da se boste/bodo kdaj spomnli name in kakšnega trenutka ki smo ga preživeli skupi:) Rada vas mam fuuul***

matr sm velik napisala:) se bo sploh komu dal brat?? mah pišem zase pa zato, da mi ni dolgčas:)
VI PA poglejte v nabiralnik mogoč ste srečnež in vas čaka Publika, ki jo boste z veseljem prebrali:D je strašno zanimiva jst sm jo danes najmanj 100 krat prelistala:) bai bai**fsm