Vem, da je tale post strašno dolg, vem da ste že vsi naveličani branja o življenju, sreči, prijateljstvu, ampak vseen ga objavlam. Predstavla domačo nalogo pr slovki in kr sm ga za pofesorco Šetovo mogla pretipkat na komp ga pač objavim še tle gor. Vem da ste vsi leni pa blablabla, ampak mogoč je pa tale spis tut vredn par minutk vašga časa.P
Življenje je » luštna« stvar!
Človek se nedvomno že od samega začetka svojega intelektualnega razvoja sprašuje kaj je življenje? Kaj je pravzaprav smisel našega obstoja in kam vse to skupaj vodi? No, jaz pri tem nisem nobena izjema, saj velik del svojega časa namenjam razmišljanju. To je čas namenjen samo meni in takrat se skrijem sama vase in se predajam toku misli. Vse bolj, ko se poglabljam v življenje ugotavljam, da je slednje prav »luštna« stvar. Včasih je naporno, zasanjano, zmedeno, a vedno obstaja dovolj razlogov, da je vredno vztrajati, ne popuščati in preprosto živeti svoje življenje. Danes bom vse te rahlo zmedene misli prelila na papir in jih delila z vami.
Vsako življenje se začne s čudežem narave - rojstvom človeka. Ko prijokaš na svet si tako nebogljeno bitje, da brez ljubečih staršev nikakor ne moreš preživeti. To je čas, ko brezskrbno ležiš v svoji posteljici in se ne zavedaš vseh težav, ki te čakajo v realnem svetu, saj je tvoja edina skrb, da dihaš zrak, spiš, ješ in se razvijaš. Potem se začne obdobje odraščanja, postajaš vse bolj samostojen in odgovoren. Velikokrat je težko in naporno, vendar tudi v najtežjih trenutkih moramo imeti v mislih stavek, da je vedno lahko še slabše, in da za vsakim dežjem posije sonce. Ko se prikrade v tvoje življenje šola, ga dobesedno postavi na glavo. Tvoj vsakdan postaja naporen, polen učenosti in zavedanja, da se brez dobre izobrazbe lahko posloviš vsem sanjam mladosti. Res je, da si s prezgodnjim bujenjem kvarim svoj vsakdan, s pretiranim sedenjem postajam vse bolj zakrnela in zaradi prenatrpanih urnikov večkrat zamorjena, a vseeno je šola moj drugi dom. Kljub kopici slabih stvari, ki jih prenaša, vseeno rada zahajam v to ustanovo, saj je v njej toliko nikoli pozabljenih trenutkov, da v njej enostavno uživam. Nenazadnje imam tukaj kopico svojih prijateljev; bežnih znancev, simpatij in seveda ljubih profesorjev, ki mi popestrijo še tako dolgočasen dan. Morda je ta stavek že nekoliko » spran« ,ampak prijatelji so moj zaklad in kdo najde prave prijatelje ima več kot dovolj razlogov za srečo. Jaz sem jih in pomenijo mi največ na tem planetu. Nimam veliko pravih prijateljev, a vem,da zaradi njih nisem sama in to mi pomeni ogromno. Včasih so dovolj spodbudne besede, razumevajoči pogledi in pristni objemi. Velikokrat pa človek potrebuje prijatelja, da te postavi na noge, potolaži, nasmeji, in da naredi tvojo mladost lepšo. Nepotrebno je izgubljati besede, imam jih preprosto rada in nočem jih izgubiti niti za delček svojega življenja. Velikokrat slišim vprašanje:« Ali si srečna?« vendar kaj je pravzaprav sreča. Ne da se je kupiti v trgovini in ne pride iz danes na jutri. To je stanje, ko je človek dobre volje in uživa življenje. Moramo se zavedati, da je vsak svoje sreče kovač, in da moreš vložiti ogromno truda in dobre volje da lahko žanješ srečne uspehe. Pravijo, da so mladostniška leta najlepša in jaz se s tem popolnoma strinjam. Ni ti potrebno tarnati nad slabim zdravjem, plačevati položnic ter skrbeti za družino. Vendar čas nima posluha za nas navadne ljudi. On kar teče in nič ne reče. Še prehitro bom doštudirala ter postala odrasla oseba. Morem priznati, da se tega nič ne veselim, saj biti odrasel še zdaleč ni lahko. Včasih si človek želi več brezbrižnih trenutkov, ko se lahko mirno zlekneš v svojo varno in toplo posteljo in ne razmišljaš o ničemer. To so dragoceni trenutki, ki na prvi pogled niso nič posebnega, vendar če pogledaš podrobneje ugotoviš, da brez njih enostavno ne gre, saj moreš življenje preprosto uživati.
Čeprav sem v zgornjih vrsticah že pomišljala na svojo prihodnost, ki me pričakuje s vsemi križi in težavami, kljub vsemu še vedno vztrajam pri svoji začetni hipotezi. Res je v življenju nešteto visokih ovir, trnovih stezic, maščevalnih pogledov in obupanih vzdihov, vendar ljudje, življenje je lepo. Ko ti je hudo, se je najbolje spomniti petkovih večerov preživetih v družbi prijateljev in sobotnih misli » Uf danes pa lahko spim malo dlje!« Vedno je potrebno misliti pozitivno in ne tako pesimistično. Morda bi v vsako življenje morali vključiti malo nerealnosti, malo domišljije in malo resničnega sebe. Potem bi verjetno bilo vsako življenje lepše. Sledite svojim sanjam, smejte se, uživajte življenje in vsak dan si v glavi ponovite stavek:« ŽIVLJENJE JE LUŠTNA STVAR!«:P
.jpg)
.jpg)
.jpg)
Atom Feed (xml)